Iluzija popolnosti ubija sanje

Saj bi pisala blog, ampak nimam izdelanega koncepta.

Saj bi ustvarjala vsebine na instagramu, pa nimam pravega načrta.

Enkrat bom imela več časa. Takrat bom vse premislila do potankosti. Naredila bom plan. Začela bom, ko bom popolnoma pripravljena ...

Tako sem pogosto odrivala svojo željo po bolj aktivnem ustvarjanju in po tem, da bi to delila z drugimi. Vedno se mi je zdelo, da mora biti vse popolno. Da ne smem delati napak. Da je bolje, da sploh ne poskusim, kot pa da bi poskusila in mi ne bi uspelo. Strah me je bilo, in me še vedno je, da bodo vsi priča mojim spodletelim poskusom. Tako sem mirovala, si govorila, da še ni pravi čas, vse bolj zatirala željo po izražanju, po pisanju. In postajala vse bolj nesrečna. Nezadovoljna sem bila nad svojo pasivnostjo in nad svojim pomanjkanjem poguma.

Potem pa me je nekaj navdihnilo in pokazala se je moja impulzivna plat, ki kar naenkrat naredi instagram profil, blog in na mah ustvari prvo objavo. Ne vem, ali je to posledica dolgega kuhanja idej, ki so postale prevelike za mojo glavo, končno prekipele in zdaj kar nekontrolirano divjajo sem in tja, jaz pa jih lovim in ker jih zdaj, ko so zunaj, ne morem več pospraviti, skušam spraviti vsaj v primerno obliko.

In ko rečem, da me je nekaj navdihnilo, delam krivico tistim, ki so me navdihnile. Čudovite ženske, blogerke in ustvarjalke vsebin o knjigah, ki sem jih imela priložnost spoznati pred kratkim in so mi pokazale, da je strah pred nepopolnostjo odveč, saj ubija sanje, zavira kroženje idej in nas nesrečne pušča, da se sprašujemo, kaj bi bilo, če bi bilo ... Drage moje, veste, kdo ste, hvala vam!

Od mene lahko pričakujete zapise o knjigah, ki so me navdušile, razmišljanja o vsem, kar me pritegne, zapise o mojih sanjah in sanjarjenjih ... verjetno pa še kaj, česar nisem predvidela. Ker nikoli ne moreš vsega predvideti. Naj se zgodi, karkoli že, vedela bom, da sem poskusila in to je dovolj.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Težka voda

"Da bi bilo po hribih čim manj ivja in po dolinah čim manjkrat mraz. Hvala ti, z ljubeznijo, Pia." Anekdota Posvetilo je avtorica Pia Prezelj v moj, takrat še čisto svež, danes pa ves podčrtan, izvod romana zapisala 7. junija 2023, na predstavitvi knjige v Cukrarni. To je bil en lep dogodek, ki mi je ostal v spominu. Kdo si ne bi želel, da bi bilo njihovo delo pozdravljeno na tak način - šampanjec, jagode, janeževi upognjenici, glasba in polna dvorana. V središču pa je bil pogovor z avtorico o knjigi, njenem prvencu. Kar je najbolj ostalo z mano tudi po tem, ko sem roman že prebrala in sem razmišljala o njem, je bila anekdota, ki jo je Pia delila v tem pogovoru. Če povzamem, je šla nekako takole: Pia je o tem, kaj si pod besedno zvezo "težka voda" predstavlja, vprašala osemletnega fanta. Ta ji je odgovoril, da si predstavlja, da neseš dve vedri vode in je res težko. Teža vode in teža spomina Težka voda se sliši nekako protislovno, ali celo kot oksimoron (sp...

Preberite več

Seznam objavljenih literarnih kritik in člankov

Spodaj se nahaja seznam mojih objavljenih kritik in člankov na temo literature. Odločila sem se, da ga ustvarim predvsem zase, saj počasi izgubljam pregled nad tem, kaj je bilo objavljeno in kje. Pisanja in objavljanja sem se lotila leta 2021, po tem, ko sem zaključila študij, le en članek je nastal še v mojih študijskih letih. (Upam, da bom seznam konsistentno posodabljala in da ne bom popolnoma pozabila, da obstaja.) Elfriede Jelinek: letošnja faustova nagrajenka za življenjsko delo, Koridor - križišča umetnosti (2017) Čas, zajet v vonj, Airbeletrina (2021) Karl Schlögel: Vonj imperijev Anja Mugerli: Čebelja družina, Koridor - križišča umetnosti (2021) Deset stvari, ki jih morate vedeti o romanu Vojna in mir, Airbeletrina (2021) Povprečnost brez tragike, LUD Literatura (2021) Sergi Pámies: Umetnost nošenja dežnega plašča. Tomo Podstenšek: Zgodbe za lažji konec sveta, Koridor - križišča umetnosti (2021) Brezčasnost Fjodorja M. Dostojevskega, Air...

Preberite več

Sally Rooney : Beautiful World Where Are You. Refleksija.

Sally in jaz Knjiga, pri kateri nisem mogla počakati na prevod. Želela sem si jo prebrati že takoj, ko je izšla, a sem bila v tistem obdobju nekako preokupirana z drugimi rečmi. Življenjski problemi so se nenehno vsiljevali in brala sem samo tisto, kar sem morala za recenzije. Spomladi pa sem končno lahko zadihala in takoj, ko sem bila v maju prosta, sem se lotila najnovešjega romana Sally Rooney. Spremljam jo že odkar je pri založbi Sanje izšel njen roman Pogovori s prijatelji . Ko zdaj gledam nazaj na to branje se mi zdi, da se me je dotaknil predvsem zato, ker je bil prvi roman tako mlade avtorice, ki sem ga brala, in je tudi naslavljal težave naše generacije, predvsem vse večjo osamljenost kljub številnim možnostim za povezovanje z ljudmi po vsem svetu. V svetu, kjer se vse odvija zelo hitro je težko vzdrževati tesna in pomenljiva razmerja. Meni se zdi, da se vedno težje dogovorim s svojimi prijatelji, ker imamo vsi toliko obveznosti. Včasih sem za druženje enostavno preutrujena. Z...

Preberite več

Bralka Sanjalka

Preišči ta spletni dnevnik