Bralka Sanjalka

Roman, ki je letos izšel pri založbi Litera, sem prebrala kar na mah, deloma zato, ker ni obsežen, deloma pa zato, ker je napisan zelo razdrobljeno in malo kaotično (kar morda odseva duševno stanje protagonistke, ki ni nora, ampak postaja nora, ker ji drugi govorijo, da je nora). Bereš in hlastaš po drobcih, ki bi sestavili popolno sliko. Punčica je kriminalka, ampak ne čisto. Vsebuje fantastične elemente in elemente naše sedanje družbene stvarnosti in družbene kritike. Žanrsko bi ga težko zares opredelila. Še najbolj me je spominjal na roman Olge Torkarczuk, Pelji svoj plug čez kosti mrtvih (ki mi je bil res noro všeč!).  Avtorico spremljam že nekaj časa. Vem, da je zelo angažirana na področju veganstva, ekologije in feminizma, tako da sem pričakovala, da bo roman združeval te teme, ki so ji blizu. In branje mi je odprlo ogromno vprašanj, ki pa se vsa stekajo k temi sočutja - do soljudi, živali (ali nečloveških živali, kot rada reče avtorica), narave, prihodnjih generacij in nenazadn

Spodaj se nahaja seznam mojih objavljenih kritik in člankov na temo literature. Odločila sem se, da ga ustvarim predvsem zase, saj počasi izgubljam pregled nad tem, kaj je bilo objavljeno in kje. Pisanja in objavljanja sem se lotila leta 2021, po tem, ko sem zaključila študij, le en članek je nastal še v mojih študijskih letih. (Upam, da bom seznam konsistentno posodabljala in da ne bom popolnoma pozabila, da obstaja.) Elfriede Jelinek: letošnja faustova nagrajenka za življenjsko delo, Koridor - križišča umetnosti (2017)   Čas, zajet v vonj, Airbeletrina (2021)   Karl Schlögel: Vonj imperijev Anja Mugerli: Čebelja družina, Koridor - križišča umetnosti (2021)   Deset stvari, ki jih morate vedeti o romanu Vojna in mir, Airbeletrina (2021)   Povprečnost brez tragike, LUD Literatura (2021)  Sergi Pámies: Umetnost nošenja dežnega plašča. Tomo Podstenšek: Zgodbe za lažji konec sveta, Koridor - križišča umetnosti (2021)   Brezčasnost Fjodorja M. Dostojevskega, Airbeletrina (2021)   Nevarnost

  Saj bi pisala blog, ampak nimam izdelanega koncepta. Saj bi ustvarjala vsebine na instagramu, pa nimam pravega načrta.  Enkrat bom imela več časa. Takrat bom vse premislila do potankosti. Naredila bom plan. Začela bom, ko bom popolnoma pripravljena ...  Tako sem pogosto odrivala svojo željo po bolj aktivnem ustvarjanju in po tem, da bi to delila z drugimi. Vedno se mi je zdelo, da mora biti vse popolno. Da ne smem delati napak. Da je bolje, da sploh ne poskusim, kot pa da bi poskusila in mi ne bi uspelo. Strah me je bilo, in me še vedno je, da bodo vsi priča mojim spodletelim poskusom. Tako sem mirovala, si govorila, da še ni pravi čas, vse bolj zatirala željo po izražanju, po pisanju. In postajala vse bolj nesrečna. Nezadovoljna sem bila nad svojo pasivnostjo in nad svojim pomanjkanjem poguma.  Potem pa me je nekaj navdihnilo in pokazala se je moja impulzivna plat, ki kar naenkrat naredi instagram profil, blog in na mah ustvari prvo objavo. Ne vem, ali je to posledica dolgega kuhanj