Bralka Sanjalka

 S ponovnim poskusom branja knjige, ki je v slovenščini izšla s ponesrečenim naslovom Peklenska pomaranča , sem odlašala vse do zdaj, kljub temu, da gre za klasiko. Pred leti, ko sem jo v roke vzela prvič, me je nasilje odvrnilo že po nekaj straneh. Kasneje se je, verjetno zaradi slabega prvega vtisa, nisem lotila, četudi sem se prebila že čez bolj nasilne knjige (na primer Ameriški psiho) . Ni mi žal, da sem poskusila še enkrat, saj knjiga odpira velike filozofske teme in spodbuja k premisleku. Pravzaprav sem zadovoljna, da je nisem prebrala že v prvem poskusu, saj verjetno ne bi razumela, da se za vso to brutalnostjo prizorov in nerazumljivostjo besedišča, skriva globlja poanta.  Po prebrani knjigi sem si seveda morala ogledati še film v režiji znamenitega Stanelya Kubricka, ki je prav tako postal klasika, in v zapisu bom povedala tudi nekaj o njem. Ampak najprej, knjiga. Moja preobleka, ki jo je navdihnil Alex iz filma A Clockwork Orange Peklenska pomaranča Roman Anthonyja Burgessa

Roman Piknik na robu ceste  (1972) bratov Arkadija in Borisa Strugacki je kultna klasika znanstvene fantastike. To je postal tudi film znamenitega režiserja Andreja Tarkovskega, ki se rahlo naslanja na motive romana, Stalker (1979). Pred časom sem si v sklopu dogodkov Knjigogled v živo, ki jih organizira LUD Literatura, ogledala film, založba pa je prijazno prispevala recenzijski izvod knjige. V tem prispevku bom povedala nekaj o knjigi in nekaj o filmu, ter ju med seboj primerjala. Najprej pa nekaj o dogodku, s katerim se je vse začelo.  Knjigogled v živo Rubriko "knjigogled" redno najdemo v reviji Literatura . V njej so primerjalno obravnavani filmi, ki so nastali po knjižni predlogi. Knjigogled v živo pa gosti Kinoteka, ki je meni osebno ena najbolj prijetnih kinodvoran, tja vedno rada zahajam. Na dogodku smo si ogledali film Stalker, ki je že sam po sebi velik zalogaj, saj od gledalca zahteva veliko mero koncentracije, traja pa skoraj tri ure. Film je resen in obravnava