Bralka Sanjalka

 Knjiga Dijane Matković, Zakaj ne pišem , je zelo čustveno nabita, zato me ne čudi, da je požela takšen uspeh - mnogi bralci se s temi občutki lahko poistovetimo. Tudi mene je ob branju prevzel nek zanos in neka jeza zaradi lastne situacije. Iz tega se je rodil prvi del tokratnega zapisa na blogu. Že ko sem ga napisala sem imela občutek, da je preveč čustven in da v njem pravzaprav govorim samo o svoji situaciji ne pa zares o knjigi. Da jamram. Odločila sem se, da ga pustim stati, dokler se čustva ne umirijo in lahko na knjigo pogledam z večje distance. Še vseeno pa besedilo objavljam, ker je ... pristno? In ker verjamem, da moja situacija še zdaleč ni edinstvena. Če bi kdo želel z mano pojamrati na to temo, naj se kar javi. Če pa vam sploh ni do jamranja pa prvi del mirno izpustite.  Mnenje o knjigi sem napisala v drugem delu bloga. Spoiler: ne strinjam se sama s sabo.  * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * ...

Življenjski update Doma sem. Po štirinajstih dneh potovanja, na katerem sem spoznala veliko novih ljudi. Nekatere izmed njih imam že za prijatelje. Pogrešala jih bom, a z njimi lahko ostanem v stiku na najrazličnejše načine, ki jih omogoča tehnologija. Vrnila pa sem se k prijatelju, ki je bil zaradi moje odsotnosti v velikem stresu. Z njim ne morem komunicirati prek aplikacije. Samo sva skupaj ali narazen, ni vmesne poti.  Rada bi delila z vami poseben trenutek z novim prijateljem in vam povedala nekaj o tem, kaj se je dogajalo z mojim starim zvestim kosmatincem, ko me ni bilo. Nazadnje pa bi z vami rada delila načrte o prihodnosti, ki so se z oddaljenostjo od doma in vsakodnevnih situacij izkristalizirali. To ne bo zapis o knjigah (čeprav sem jih na dopustu kar nekaj kupila, kot lahko vidite na sliki). Če vas še vedno zanima, vabljeni k branju!  Novi prijatelji Včasih se v zgodnjih jutranjih urah, ko vznesenost omamljenosti počasi popušča, uspemo najbolje odpreti drugim. Mord...